V daljni vasici ob vznožju visokih gora je čas okoli 31. oktobra imel poseben pomen. To je bil čas, ko se je svet preveša iz svetlega, toplega poletja v mračno jesen.
Toda v tej vasici je bilo še nekaj drugega, kar je bilo posebej pomembno – čaščenje prednikov.
Ljudje v tej vasi so verjeli, da se v tem času leta tančica med svetom živih in mrtvih stanjša. Duše njihovih preminulih prednikov so se lahko približale svetu živih. Da bi pozdravili duhove in se poklonili tistim, ki so jih izgubili, so ljudje prižgali sveče in postavili oltarje za čaščenje prednikov.
Otroci so z zanimanjem poslušali zgodbe o svojih prednikih, pripovedi o pogumu in ljubezni, o težavah in zmagah. Spoznavali so pomen spoštovanja do narave in vseh živih bitij ter občudovali modrost tistih, ki so hodili po isti zemlji, po kateri hodijo oni.
V večernih urah 31. oktobra so vas krasile tisočero barvne sveče, ki so sijale na oltarjih prednikov. Ljudje so obiskovali grobove svojih prednikov, prižigali sveče in se spominjali lepih trenutkov, ki so jih preživeli skupaj z njimi. Bilo je kot most med živimi in mrtvimi, kjer so se spomini in ljubezen prepletli.
Da pa bi se na ta dan zaščitili pred zlimi duhovi, ki naj bi se prav tako približali med tančico med svetovi, so nosili maske iz živalskih kož in prižigali ogenj. Maske so predstavljale spoštovanje do duhov svetlobe in teme, ki so bili prisotni v tem obdobju. Te maske niso bile namenjene skrivanju njihove identitete, temveč, da so se spremenili v varovalne duhove, ki bi odganjali zle sile. Ogenj pa kot simbol življenja v temi sijal kot luč upanja.
Vsi ti običaji so jim omogočali, da so se ljudje povezali s svojimi koreninami, z naravo in z globljimi, duhovnimi vidiki svojega življenja. Spomnili so se, kdo so in od kod prihajajo. To jim je dalo občutek pripadnosti in spoznanje, da so del nečesa večjega od njih samih.
In tako, medtem ko so se svet okrog njih odpravljal v temo, so se ljudje v tej vasici počutili, kot da so odkrili svetlobo v sebi. S spoštovanjem do svojih prednikov, narave in duhov svetlobe in teme, so se počutili povezane s svojo preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
