Če želimo imeti dobre odnose na splošno, še posebej pa s partnerjem, potrebujemo osnovno, zemeljsko energijo. Žal nam večina situacij, obveznosti, odnosov s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, energijo porablja.
Če potrošimo veliko energije, sčasoma to privede najprej do izčrpanosti in kasneje lahko celo do izgorelosti. In ko se soočamo s pomanjkanjem energije, ne zmoremo in ne premoremo moči, da bi negovali odnos s partnerjem.
Otrok že v maternici, še posebej pa po porodu in potem skozi celotno obdobje otroštva (predvsem do petega leta), v osnovi za svoj razvoj potrebuje veliko mamine energije. Mama zato nagonsko želi vso svojo energijo ponuditi otroku, kar je seveda povsem naravno, pravilno in usklajeno z naravo.
Kaj pa se takrat dogaja z odnosom med staršema?
Kadar smo izčrpani in nimamo lastnih zalog energije, se poskušamo z energijo oskrbeti tako, da jo na nek način »krademo« drugim, pogosto partnerju. Morda je boljši izraz ta, da si jo izmenjavamo, kot bi imeli 100 enot energije in jih damo partnerju, potem nam ob drugi priliki on da nekaj nazaj itd. Če je ženska tista, ki »hrani« in energetsko podpira partnerja in je sama že v pomanjkanju z energijo, bo partnerja povsem nezavedno želela odriniti in s tem zagotoviti otroku, da dobi več. V taki situacij je moški lahko zelo prizadet, jezen na partnerko in celo jezen ali ljubosumen na otroka, ki mu je »vzel« energijo, ki jo je prej dobival od partnerke.
Naravno in bolj pogosto je ženska tista, ki energetsko podpira družino. Telo, čustveno-mentalni in energetski sistem ženske je zasnovan za podporo. To lahko vidimo v vsakdanji praksi, poleg tega pa so na teh izkušnjah zasnovani tudi izreki kot so »za vsakim uspešnim moškim, stoji uspešna ženska«, »ženska podpira tri vogale hiše« itd. Običajno je v družini tako, da če je mama dobro, so vsi dobro, če pa je mama slabo, potem nič ni tako, kot bi moralo biti. Obstajajo sicer tudi izjeme, ko lahko zaradi določenih energetskih specifik moški energetsko podpira žensko.
Če partner ne dobiva več dovolj energije od partnerke, lahko to vodi v zamere, jezo, prepire. Poleg tega pa, če je mama izčrpana, nezavedno pričakuje, da bo partner to energijo od nekje pridobil in »nahranil« njo, da bo lahko ona to ponudila njunemu otroku. Ker ji partner, ki je tudi sam v pomanjkanju, ne more zagotoviti, postane jezna in partnerja odriva od sebe. Iz tega razloga se parterja lahko povsem nezavedno kaznujeta na različne načine: se umikata drug pred drugim, ne želita govoriti, pride do različnih izbruhov in očitanj. A pravzaprav nobeden od njiju ne ve, zakaj se tako vedeta.
Marsikateri moški, ko začuti, da ni več dovolj energije še zanj, se sam odmakne od partnerke. Je užaljen, prizadet, po drugi strani pa na nekem nivoju razume, da otrok to rabi, obenem pa ga spremlja bolečina, občutek zapuščenosti, ki s časoma privede do odtujenosti.
Da bo morda malo bolj jasno razumljivo, pojasnimo vse skupaj tako, da energijo primerjamo s hrano:
Recimo, da je ženska vsak dan spekla hlebček kruha, ali pa sta ga s partnerjem spekla skupaj. In vsak dan sta si ta hlebček kruha razdelila. Že to ni bilo veliko, ampak sta se vsaj nekoliko najedla in okrepila. Ko se rodi otrok, želi ženska dati kruh otroku, saj ve, da ga bo komajda dovolj, da bo nahranila otroka in partnerju ponudi samo skorjico ali pa še to ne. Partner, ki je lačen, želi svoj del kruha in ker ga ne dobi, je užaljen in jezen na partnerko, zakaj ga ni spekla več. Ona pa je jezna nanj, zakaj on ne prispeva več, saj za vsak dan sproti komaj nabere sestavine in porabi zadnje mrvice moke.
Seveda bi bilo najbolj idealno, da bi se oba tega zavedala in bi partner poskrbel, da bi si spekel svoj kruh (se oskrbel z energijo) in morda bi ga lahko spekel še malo več, da bi s tem pomagal partnerki nahraniti otroka. Lahko pa je seveda situacija zaradi različnih dejavnikov in specifik med parterjema tudi obratna.
S stališča energetskega dela je v osnovi dovolj, da se okrepi eden od partnerjev. Ko se krepi eden, postopoma pride do sprememb tudi pri drugem.
Če pri sebi opažate znake izčrpanosti in bi se želeli nekoliko okrepiti, vas vabimo, da nam pišete na lea@zavod-damodar.si in dogovorili se bomo za uvodno srečanje, na katerem boste pojasnili vaše izzive in stiske. Iskali bomo tudi vzroke ter razmišljali o možnih rešitvah. Poleg tega na tem prvem srečanju prejmete terapijo globokega sproščanja. Izkazalo se je, ter tudi najnovejše raziskave iz tega področja potrjujejo, da le če imamo dovolj umirjene energije, lahko pridobljeno znanje in informacije lažje prenesemo v prakso, hkrati pa gremo lažje čez stiske in izzive s katerimi se soočamo.
Pobrskate lahko tudi med našimi brezplačnimi vsebinami, kjer lahko prejmete priročnik z idejami, vajami in tehnikami, kako si ob izčrpanosti lahko vsaj nekoliko pomagate sami.
