V obdobju mladostništva imajo vrstniki lahko izredno močan vpliv. Bolj kot je mladostnik energetsko in čustveno postavljen, manjša je nevarnost, da bi vrstniki in okolica imeli negativen vpliv. Bolj kot je mladostnik samozavesten, zaupa vase, odločen in dobro pozna sebe ter spoštuje in upošteva svoje telo, večja je verjetnost, da bo on tisti, ki bo vodil vrstnike in ne, da bo voden z njihove strani.
Kaj lahko storimo?
- Prijatelje naj povabi domov. Tako imate možnost in priložnost, da začutite, spoznate vrstnike in lahko tudi predvidite, kaj prinašajo v življenje vašega mladostnika.
- Ne prepovedujte jim prijateljstev, ker vam bodo samo lagali. Če vam kdo od prijateljev ni všeč, to povzroči učinek, ki mu v psihologiji rečemo »učinek Romea in Julije« (to še posebej velja tudi za partnerske oz. ljubezenske zveze v tem obdobju). Torej, če vam prijatelj ali prijateljica oz. fant ali punca vašega mladostnika ni všeč, si bo le ta še bolj želel biti s to osebo. Običajno, ko se potem starši po hudi borbi le sprijaznijo, da bo ta prijatelj ali prijateljica del mladostnikovega življenja, pa se kar nenadoma zgodi, da se spreta ali razideta.
- Če mislite, da mu kakšen prijatelj utegne škodovati, mu pojasnite, zakaj vas ta prijateljska veza skrbi: »Prepričana sem, da je Andrej zabaven in prijeten fant. Ne pravim, da se ne smeš družiti z njim, ampak rada bi, da premisliš, kaj se ti lahko zgodi. Slišala sem, da se Andrej vozi z bratovim motorjem in kolikor vem, naj bi kdaj celo tudi kaj spil. Ne vem, ali je to res ali ne, rada bi samo, da si previden. Veš ti kaj o tem?«
Mladostniki običajno ne razmišljajo o tem, kaj se lahko v kakšni situaciji zgodi. Ko se nato znajdejo v situaciji(npr. da jim nekdo ponudi alkohol) in niso pripravljeni na to, kako se lahko izognejo oz. se izmažejo, da vseeno izpadejo »kul«, potem zelo pogosto podležejo pritisku. Tako se bo marsikdo raje odločil, da bi prisedel k pijanemu vozniku, kot da bi ga prijatelji imeli za mevžo. Njihov strah, da bi se osmešili, je dejavnik, ki močno vpliva na njihove odločitve.
Zato lahko ob priliki, spontano, v kakšni vožnji z avtom z mladostnikom predebatiramo, preigramo situacije (v smislu, da smo mi nek njegov prijatelj/znanec in mu ponudimo kaj neprimernega, on pa naj se poskusi na naša prigovarjanja v zvezi z določeno temo odzvati):
- Kaj bi storil/-a, če bi bili na neki zabavi ali pri kakšnem prijatelju in bi ti nekdo ponudil cigareto/alkohol/travo/kakšno tabletko?
- Kaj bi storil/-a, če bi tvoj spremljevalec na zabavi vzel mamilo?
- Kaj bi storil/-a, če bi bil tisti, ki vas je peljal na zabavo pijan?
- Kaj bi storil/-a, če bi te prijatelj/-ca na zabavi pustila samega/samo, ker bi odšel/-a z nekom drugim?
- Moja sodelavka mi je povedala, da je njeno hčerko zelo prizadelo, ker jo je njen fant silil v spolne odnose, ona pa še ni bila pripravljena. To mora biti res huda situacija… jaz sploh nisem vedela, kaj bi ji rekla… kaj bi ji ti svetoval/-a?
Zelo je pomembno, da starš pozna odgovore na vprašanja in da mladostniku ne pridiga, ampak ga z lastnimi vprašanji vodi, da mladostnik, če se le da, sam pride do ideje ali rešitve.
Če pri svojem otroku ali mladostniku opažate, da se sooča s čustvenimi in vedenjskimi stiskami in izzivi, vas vabimo, da nam pišete na lea@zavod-damodar.si in dogovorili se bomo za uvodno srečanje, na katerem bomo z otrokom ali mladostnikom preko pogovora, kreativnih medijev ali projekcijskih tehnik odkrivali vzroke stisk in izzivov. Po delu z otrokom ali mladostnikom se pogovorimo še s starši ter predstavimo opažanja, morebitne rešitve in možnosti nadaljnjega dela.
