Danes je dan duševnega zdravja in želeli bi opozoriti na zelo pomembno stisko, s katero se srečujejo mladostniki, ko jim vrstniki zaupajo, da so v duševni stiski. V tem zapisu bi radi nakazali smernice, podali ideje in usmeritve, kako se najstniki lahko odzovejo, ko jim prijatelj zaupa ali ko sami prepoznajo, da se prijatelj ali znanec samopoškoduje, da ima samomorilne misli, da se srečuje z depresijo, anksioznostjo, tesnobo ali paničnimi napadi.
Zelo pogosto so prav mladostniki prvi, ki pri drugem mladostniku prepoznajo znake duševnih težav. To vključuje spremembe v vedenju, razpoloženju in socialnih interakcijah. In zelo pogosto jih močno bremeni vprašanje, kaj naj storijo, ko pri prijatelju prepoznajo, da se je izoliral, da mu je upadel v šolski uspeh, ko opazijo spremembe v prehranjevalnih navadah in uporabo alkohola ali drog.
Seveda bi bil prvi in najpomembnejši nasvet, da to nemudoma povedo neki odrasli osebi in da tega bremena nikakor ne nosijo sami. Vendar v praksi opažamo, da to ni tako preprosto. Mladostniki se bojijo, da bodo izgubili prijateljstvo, če nekomu povedo, s čim se sooča njihov prijatelj. Še bolj kot to pa jih je strah, da bo to, ko bi se sami zaupali nekomu, izpadlo kot neke vrste izdaja in bodo s tem še poslabšali duševno stanje vrstnika v stiski.
Kaj lahko torej mladostnik stori, če je soočen s situacijo, ko je njegov prijatelj v duševni stiski:
Pogovori se z vrstnikom: Če opaziš znake duševnih težav pri prijatelju, se poskusi odprto in sočutno pogovoriti. Povej mu, da si tu, da ga poslušaš in da te skrbi zanj. Pogovarjaj se brez obsojanja in kritiziranja ter mu daj priložnost, da izrazi svoja čustva.
∞ Kako se počutiš danes? To odpira vrata za izražanje trenutnega čustvenega stanja.
∞ Opazil sem, da si se v zadnjem času spremenil/a. Kaj se dogaja? To kaže, da si pozoren/a na spremembe v njegovem vedenju.
∞ Ali se počutiš obremenjen/a s čim? S tem lahko ugotoviš, ali obstajajo specifične situacije ali stvari, ki mu povzročajo težave.
∞ Ali si se že kdaj prej počutil/a tako, kot se zdaj? To vprašanje pokaže, ali je to stanje za njega novo ali se je že prej soočal s podobnimi čustvenimi izzivi.
∞ Ali se kdaj počutiš, da nimaš nikogar, s komer bi se lahko pogovoril/a? S tem vprašanjem lahko ugotoviš, ali se počuti osamljenega ali izoliranega.
∞ Ali si kdaj razmišljal/a o tem, da bi se pogovoril/a s kakšnim strokovnjakom za duševno zdravje? To je nežen način, kako predlagati strokovno pomoč.
∞ Kako lahko jaz pomagam? S tem vprašanjem izražaš svojo pripravljenost za podporo in postaviš odprto vprašanje o tem, kaj konkretno lahko storiš.
∞ Razumem, da ne želiš, da bi drugi izvedli za tvoj stisko, a prepričan/a sem, da bi ti pogovor in podpora nekoga, ki ve kaj v takih situacijah storiti, lahko olajšalo življenje. Bi bil/a pripravljen/a poskusiti? Če se le da, ga opogumi, da se prostovoljno posluži pomoči. Če poznaš kakšen konkreten primer iz vaše družbe ali okolice, ko je nekomu strokovna podpora pomagala, jo podeli s prijateljem..
∞ Ali želiš, da te spremljam tja, kjer ti lahko ponudijo pomoč? Ponudba praktične podpore ali spremstva je lahko zelo koristna.
Pomembno je, da vprašanja postavljaš sočutno in nevsiljivo. Poslušaj aktivno (to pomeni, da smo res pozorni na to, kaj nam druga oseba govori, da jo sprašujemo, da nam še kaj dodatno pojasni in da občasno povzamemo njegove besede npr. »slišim, da se čutiš nerazumljenega«) in bodi potrpežljiv, saj nekateri ljudje potrebujejo čas, da se odprejo.
Kam usmeriti vrstnika, ki se je znašel v duševni stiski:
Resnično je pomembno, da ne poskušaš reševati težav sam/a: Ko si se s prijateljem pogovoril/a in če si ugotovil/a, da se je tvoj vrstnik znašel v hudi stiski ali ogroža svoje življenje, je nujno potrebno, da takoj obvestiš odraslega, kot je starš, učitelj ali šolski svetovalec. Ne poskušaj reševati težav sam/a, saj potrebuje strokovno pomoč, poleg tega pa je to zate preveliko breme, ki ga nikakor ne smeš nositi sam/a. To, da ti bo tvoj prijatelj morda zameril, ker si povedali o njegovih stiskah, boš veliko lažje prenesel/a in si odpustil/a, kot to, če se vrstniku kaj zgodi. Poleg tega pa so skoraj vedno vrstniki prijateljem, ki so jih usmerili nekam po pomoč (zlepa ali pa malo manj zlepa), neizmerno hvaležni, ko dobijo podporo in se počutijo bolje.
Če imaš prijatelja, ki je v stiski, mu lahko predlagaš, da se obrne na:
- 116 123 - Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
- 116 111 - TOM - Telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
- 01 520 99 00 - Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
- 031 233 211 - Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
- na spletni strani https://www.tosemjaz.net/ je na voljo priročnik "Kaj lahko naredim, da mi bo lažje?"
- vrstnika lahko usmeriš tudi v krizni center
- v hudih, nujnih situacijah, kot so samomorilne misli ali akutna kriza (halucinacije, prividi, psihotična stanje) je je vedno najbolje poklicati številko za klic v sili 112 ali se obrniti na najbližjo urgenco
Konkretni primer pogovora, če ti prijatelj zaupa, da razmišlja o samomoru:
Tvoj prijatelj: “V zadnjem času se počutim res slabo. Včasih razmišljam o tem, da bi končal/a svoje življenje.”
Ti: (Ostani miren/a in sočuten/a) “Hvala, ker si mi povedal/a to. Razumem, da imaš težke občutke. Pomembno je, da zdaj o tem govoriva.”
Poskušaj razumeti:
- “Kaj te je pripeljalo do tega, da razmišljaš o samomoru?”
- “Kako dolgo že čutiš tako?”
Ponudi podporo:
- “Želim ti pomagati in te podpreti. Skupaj lahko poskušava poiskati rešitve.”
- “Ne glede na to, kaj se dogaja, nisi sam/a. Obstaja veliko ljudi, ki te imajo radi in ti želijo pomagati.”
Ponudi možnosti za pomoč:
- “Ali si razmišljal/a o tem, da bi se pogovoril/a s strokovnjakom za duševno zdravje?”
- “Lahko skupaj poiščeva telefonsko številko za klic v sili ali krizni center.”
Ne obsojaj:
- “Ne obsojam te za to, kar čutiš. Vsak se kdaj sreča s težkimi občutki.”
Ostani z njim:
- “Ne želim, da ostaneš sam/a s temi mislimi. Lahko ostanem tukaj s tabo in te podprem, dokler ne najdemo pomoči.”
Pomembno je, da v takšnih situacijah ne obljubljaš, da boš sam rešil/a težave svojega prijatelja, saj je to naloga strokovnjakov za duševno zdravje. Tvoja vloga je, da ga/jo podpreš, mu/ji svetuješ kje poiskati pomoč in ga/jo spodbudiš, da se obrne na strokovnjake, ki lahko nudijo ustrezno terapevtsko in medicinsko podporo.
Vsekakor pa je nujno potrebno, da se ti zaupaš odrasli osebi, tudi če ne želiš povedati imena prijatelja v stiski. Poišči tako zaupno osebo, ki te bo poslušala in ti dala ideje, smernice in konkretna navodila, kako lahko podpreš prijatelja v stiski ter te bo predvsem opomnila na to, da počutje in zdravje drugih nista tvoja odgovornost.
**Zaželeno je, da odrasli, ki se vam je zdel zapis uporaben, posredujete zgornje ideje in usmeritve mladostnikom v vaši bližini.
