Kadar se morajo mladostniki soočati z logičnimi posledicami svojih dejanj in odločitev, poskušajo uporabiti tri načine, da starše pripravijo do umika njihovih zahtev.
Prva zvijača: PROSJAČENJE, PODKUPOVANJE, HLIPANJE IN STOKANJE
Maja se je mami zlagala, da je dobila pozitivno oceno, a ker se že nekaj časa ne uči, pisala negativno.
Reče: »Oh, mami, prosim pusti me na zabavo danes zvečer. Obljubim ti, da se ne bom več zlagala. Pa še jutri se cel dan učila za test, ki ga pišemo, res, mami obljubim…. pa še domače branje bom naredila. Prosim, prosim, tako si želim iti. Res obljubim, da se ne bom več zlagala in da se začnem jutri učiti… Nisem ti povedala, ker me je bilo strah, kaj boš rekla…jaz pa si tako želim iti…prosim, mami, prosim…”
Nevarnost prve zvijače je v tem, da s popuščanjem otroka učimo, da tak način komunikacije deluje in da lahko dobi to kar si želi.
Če rečemo: »Ok, pa pojdi danes zvečer ven, samo jutri pa res glej, da se boš učila in da te ne dobim več na laži.«, smo hčerki pravkar dali vedeti, da ni še dovolj odrasla, da bi bila sposobna prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Sporočamo ji, da bomo mi poskrbeli zanjo. Če na koncu pristanemo na to, da mladostniku damo drugo priložnost na tak način oz. da popustimo pri prvi igri, se mu nikoli ni potrebno soočati s posledicami lastne neodgovornosti oz. napačnih odločitev.
Ko Maja moleduje (»Prosim, prosim, prosim.«), odgovorite mirno, jasno in odločno: »Verjamem, da ti je žal, vendar ven boš šla lahko šele naslednji vikend.«
Mladostnik bo spoznal, da ta zvijača ne deluje in potem bo najverjetneje uporabil drugo zvijačo.
Druga zvijača: JEZA IN AGRESIJA
»Grozna si! Vsi starši pustijo svoje otroke na zabavo, samo ti vedno težiš in moriš. Zlobna si! To je neumno! Kako pa to, da Tanja (sestra) lahko gre? A ona ima pa vedno govori resnico in ima same super ocene? Krivična si!«
V tej situaciji je spet najbolj pomembno, da ostanemo mirni. Nikakor ne smemo podleči mladostnikovi igri in se razjeziti: »Glej, da z menoj ne boš nikoli več tako govorila! Izgini v svojo sobo! Smrklja razvajena!«, saj damo v tem primeru mladostniku ogromno moči in lahko nadzoruje naše vedenje. Če se boste vi razjezili, se bo vaš mladostnik razjezil še bolj. Poleg tega pa v jezi rečemo ali storimo marsikaj, kar kasneje obžalujemo, zato je se takega načina komunikacije pametno izogibati. Prav tako ni na mestu prepiranje in obširno razlaganje in opravičevanje zakaj je sledila taka posledica (npr. prepovedan izhod).
Seveda pa tudi pasivnosti ni ok: »Lepo te prosim, ne govori tako z mano. Počakaj, da se vrne oče s službe, pa se bosta vidva zmenila.«
Agresija poraja agresijo, pasivnost jo privablja. Lepota in moč odločnosti je v tem, da lahko razblini agresijo s katero se vas lotevajo mladostniki.
Vsekakor ni enostavno pravilno in mirno ravnati z mladostnikom, ki kriči na vas in vas žali, vendar se morati zavedati da ste vi tisti, ki lahko to ustavite.
Mirno, jasno in odločno recite: »Verjamem, da si jezna in da imaš občutek, da ti delam krivico, vendar ven boš šla lahko šele naslednji vikend.«
In potem bo mladostnik uporabil tretjo zvijačo.
Tretja zvijača: TRMA
Trma je najmočnejša tehnika, saj mladostnika nihče ne more prisiliti, da stori tisto, česar noče.
»Prav, pa ne bom šla, ampak učila se pa tudi ne bom. Tudi domačega branja ne bom naredila… In niti slučajno ne misli, da bom šla jutri z vama k babici….«
Pri prvi zvijači popuščamo, pri drugi se zapletemo, tretja pa nas sooči s prvo ali drugo. Lahko začnemo ponujati rešitve ali blažiti situacijo: »Ti bom pomagala narediti urnik učenja in tako boš jutri vedela kako začeti. Poglej, bom poklicala inštruktorja pa se boš lažje naučila.« Ali pa se razjezimo: »Takoj se nehaj tako nesramno režati, ker drugače te bom…«
Bolje je, da spet jasno, mirno in odločno ponovimo: »Ven boš šla lahko naslednji vikend.«
In mladostnik vam lahko odgovori s sarkastično izjavo: »Vem, da grem lahko ven jutri…« Oklepajte se prvotne izjave. Pomembno je, da se mu niste pustili zaplesti se z jezo ali da niste začeli popuščati. Nato ga pustite na miru. Morda bo mladostnik spet poskusil z jezo ali prosjačenjem. Ključno je, da mi ostanemo mirni, jasni in odločni. S časoma se bo mladostnik umiril.
Pogosto se starši niti ne zavedajo, da se mladostniki na nek način z njimi »poigravajo«. Seveda vsa čustvena vznemirjenja mladostnikov niso del igre z nami. Žalost in bolečina zagotovo nista igrani, čeprav so lahko solze in jezne besede navidezno podobne tistim, ko otrok skuša uporabiti zvijače. Če se lahko izurite, da prepoznate, kdaj gre za pristna čustva in stisko, kdaj pa za »igro« in v teh igrah ne popuščate, potem ste s svojim mladostnikom na zelo dobri poti.
Čeprav morda niti približno ne izgleda tako, mladostniki računajo na našo doslednost in strukturo, ki jim jo postavljamo.
Če pri svojem otroku ali mladostniku opažate, da se sooča s čustvenimi in vedenjskimi stiskami in izzivi, vas vabimo, da nam pišete na lea@zavod-damodar.si in dogovorili se bomo za uvodno srečanje, na katerem bomo z otrokom ali mladostnikom preko pogovora, kreativnih medijev ali projekcijskih tehnik odkrivali vzroke stisk in izzivov. Po delu z otrokom ali mladostnikom se pogovorimo še s starši ter predstavimo opažanja, morebitne rešitve in možnosti nadaljnjega dela.
