Za otroke je zelo pomembno, da prek igre in raziskovanja razvijajo vsa svoja čutila. Ste že slišali, da poleg osnovnih čutil (vid, sluh, voh, tip, okus) poznamo tudi vestibularni čut in propriocepcijo? Lahko bi rekli, da sta celo najpomembnejša čuta in da jima običajno posvečamo premalo pozornosti.
PROPRIOCEPCIJA
Propriocepcija otrokom omogoča, da lahko zaznavajo gibanje različnih delov svojega telesa. Na ta način vedo, kje so njihovi deli telesa, ne da jih vidijo.
Za otroke s slabo razvito propriocepcijo je značilno, da:
- so bolj dovzetni za padce, zlome, zvine in ostale poškodbe,
- so bolj nerodni, velikokrat kaj polijejo, raztresejo,
- imajo tako imenovano “robotsko hojo” (nenaravno),
- pogosto morajo pogledati del telesa, da ga ustrezno premaknejo,
- težko regulirajo, koliko sile morajo uporabiti pri hoji, objemanju, skakanju...
VESTIBULARNI ČUT
S pomočjo vestibularnega čuta se otroci zavedajo svojega telesa v prostoru in vzdržujejo ravnotežje, zato bi mu lahko rekli tudi čut za ravnotežje. Čeprav je eden najpomembnejših čutov, je žal pogosto najbolj spregledan.
Značilnosti otrok s slabo razvitim vestibularnim čutom:
- imajo slabo koordinacijo telesa (težave pri pisanju, lovljenju žoge itd.),
- imajo slabo orientacijo v prostoru,
- slabo se zavedajo svojega telesa,
- imajo težave z ravnotežjem, zato se pogosto spotikajo, zaletavajo, padajo, težje se ujamejo, ko padejo,
- imajo slabo razvit mišični sistem,
- velikokrat prestopajo fizično mejo, ko se z nekom pogovarjajo,
- imajo težave s pozornostjo,
- pogosteje doživljajo frustracije in reagirajo agresivno.
Za otroke je zelo pomembno, da se dovolj gibajo, saj s tem aktivirajo svoj vestibularni sistem, se torej bolje zavedajo svojega telesa in krepijo ravnotežje. Za to so koristne vse aktivnosti, kjer otrok hitro spreminja položaj svojega telesa v prostoru. Narava nam tu nudi odličen prostor in številne možnosti za tovrstne aktivnosti. Otroka lahko spodbujamo, da:
- se vrti okoli svoje osi z razprtimi rokami (kot vrtavka),
- se kotali po hribu navzdol z iztegnjenimi rokami nad glavo,
- preskakuje ovire na sprehodu (čez podrto drevo, štor, večje kamne...),
- pleza (na drevo, skale...)
- skače po lužah,
- teče in pri tem krepi spretnost izogibanja različnim oviram,
- se guga na vrvi, ki jo obesimo na drevo.
SENZORNA INTEGRACIJA
Če vse dražljaje, ki prihajajo v njihovo telo, integrirajo in sestavijo skupaj v celotno sliko okolja in svojega telesa, temu rečemo senzorna integracija. Več čutil ko otroci aktivirajo, bolj natančne informacije o svetu dobijio. Zato je je pomembno, da otrokom omogočimo čim več proste igre in gibanja predvsem v naravi, saj jim ta nudi okolje in priložnosti za krepitev vseh čutil in integracijo različnih senzornih dražljajev. Tako se bodo hkrati umirili ter izboljšali tudi svojo koncentracijo in pozornost.
Otroci, ki veliko svojega časa preživijo pred zasloni, pri tem aktivirajo le svoj vid in sluh in so prikrajšani za vse ostale čutne izkušnje, ki pa so za njihov senzorni in motorični razvoj ter krepitev pozornosti in koncentracije izredno pomembne. Njihov vestibularni sistem je slabše razvit, zato imajo veliko težnjo po tem, da nenehno iščejo možnosti za gibanje in se težko osredotočijo, saj v sebi čutijo nemir.
Tako propriocepcijo kot tudi vestibularni čut bomo z otroki krepili na delavnicah Spoznavanje sebe v stiku z naravo. Prav tako pa lahko različne aktivnosti za aktivacijo vseh čutil najdete v našem spletnem programu za krepitev koncentracije, pozornosti in umirjenosti Premagaj učne izzive.
V prispevkih Senzorna igra in Čutni sprehod v naravi si lahko preberete tudi nekaj konkretnih načinov, kako lahko pri otrocih na preproste načine spodbujamo čim bolj bogato senzorno izkušnjo in integracijo vseh čutil ter na ta način krepimo njihovo pozornost in koncentracijo.
